Otrokova pot razvoja v športnika ne more biti takšna, da otrok enostavno počne reči, ki jih počnejo odrasli, le v manjšem obsegu in nekoliko manj intenzivno. Vsako obdobje otrokove rasti, motoričnih sposobnosti in mentalne zrelosti zahteva pristop, ki se osredotoča na razvoj otrokovih temeljnih lastnosti in veščin v določenem obdobju in ne na zgoden razvoj specifičnih veščin določenega športa. S tem načinom predstavimo otroku gibanje kot nekaj naravnega, zabavnega, zdravega in ustvarjamo okolje, v katerem se otrok želi zadrževati.

Skozi razvoj osnovnih motoričnih spretnosti in gibalnih vzorcev otroku ustvarimo nenadomestljivo gibalno osnovo, ki služi zdravemu telesnemu razvoju brez športu specifičnih poškodb. Tako lahko v kasnejšem obdobju telo obremenimo z višjo frekvenco, volumnom in intenzivnostjo vadbe ter pričakujemo manj odsotnosti športnika s treningov zaradi poškodb, utrujenosti ali pomanjkanja motivacije. Pri razvoju teh veščin, je otrokov stik s treningom košarke zabaven, kreativen in predstavlja pozitivno izkušnjo. Zaradi te izkušnje bo do gibanja samega, kot tudi do košarke, razvil ljubezen, se dobro počutil in se hkrati razvijal v otroka z močno gibalno osnovo in timskim duhom. Poudarek je na igri (in košarki specifičnih gibalnih spretnosti), ki je blizu otroku – posedovanje žoge, dajanje košev, druženje z vrstniki.

Ob dejstvu, da se spretnosti, ki se osvojijo pri vadbi, prenesejo na igrišče in vsakdanje življenje ter na ostale skladne športne aktivnosti, je prav, da se otroci naučijo gibati kvalitetno. S tem vplivamo na zdrav razvoj otrokovega živčnega sistema in telesa, ki bosta vzajemno v nepredvideni situaciji reagirala s pozitivnim odzivom in kvalitetnim gibanjem. Kombinacija slabo razvitih osnovnih gibalnih vzorcev z višjim volumnom treninga (veliko intenzivnega treninga se naloži na slabo gibanje) povzroča pri otrocih preobremenitvene poškodbe, ki so neposredno povezane z utrujenostjo, izgorelostjo in slabo športno izkušnjo. Ti faktorji neposredno doprinesejo k upadu otrokovega zanimanja za športno treniranje.

Pri športih, ki temeljijo na sprejemanju odločitev, sta sposobnost in kvaliteta sprejemanje le-teh v ključnih trenutkih izjemnega in celo ključnega pomena. Pri vzgoji otroka-športnika, ki temelji na razvoju športu specifičnih spretnosti, se zanemari velik del možganov, ki igra pomembno vlogo v trenutnem in kasnejšem razvoju športnika ter prispeva h njegovi kasnejši uspešnosti. Sama uspešnost otroka v zgodnjih letih pa ne pogojuje uspešnost odraslega športnika kasneje v karieri! To načelo otroku dovoljuje, da celostno in ustvarjalno razvija svoj odnos do športa in igre same, zanjo razvija interes in hkrati svoje individualne atribute (prednosti), ki lahko doprinesejo ekipnemu uspehu.

Nepravilno sestavljen trenažni proces predstavlja velik faktor v negativni izpostavljenosti otrok. S tem so povezane posledice med katerimi so najpomembnejše otrokovo prenehanje ukvarjanja s športno aktivnostjo, poškodbe, ki imajo več kot akutne posledice in emocionalno slabo izkušnjo, zaradi katere je lahko ogrožen otrokov odnos do gibanja in športnih aktivnosti skozi njegovo celotno življenje.