Pri tem se, ob najnovejših dognanjih stroke ter lastnih dolgoletnih izkušnjah, ravnamo po sledečih principih:

Vsak otrok je zgodba zase, zato mora dobiti skozi dejavnost občutek, da je viden in slišan, skratka, da je pomemben
Otroku je potrebno dovoliti, da se razvija v lastnem ritmu. To pomeni, da je potrebno zahtevnost dejavnosti prilagoditi trenutnim otrokovim sposobnostim. Tako prenizka kot previsoka lestvica prinašata preveliko dozo frustracije, ki ugasne otrokov interes za dejavnost samo.
Otroku je igra osnovno gonilo skozi katerega raziskuje svet. Zato je to osnovna metoda delovanja pri vseh naših dejavnostih.
Otrok, ki je viden in slišan, se lahko igra in razvija v lastnem ritmu in je pri tem uspešen in sprejet, postopno gradi pozitivno samopodobo. Ta pa je temelj za njegovo nadaljnje sodelovalno in ustvarjalno delovanje.

Cilj vseh naših dejavnosti je torej zanetiti iskrico navdušenja pri otroku, ki jo postopno povečujemo v ogenj, ki se strokovno imenuje notranja motivacija. Zato tu ni še prostora za storilnost in tekmovalnost, ki iskrico ugasneta. Najprej mora otrok z veseljem sodelovati, da bi pozneje tekmoval.